Termostatski ventil deluje na principu vzmeti in raztezka in krčenjasnovi, ki je v termostatski glavi. Vzmet ventil odpira, termostatska glava pa zapira. Pri povečanitemperaturi v prostoru se snov v termostatski glavi razteza in glava začne zapirati ventil, saj je sila raztezka večja kot sila vzmeti.Pri nižanju temperature v prostoru se snov v termostatski glavi krči in glava se odmika od osi na kateri je tesnilo ter daje prosto pot vzmeti, da odpre ventil.Če v poletnem času termostatske...

Termostatski ventil deluje na principu vzmeti in raztezka in krčenjasnovi, ki je v termostatski glavi. Vzmet ventil odpira, termostatska glava pa zapira. Pri povečanitemperaturi v prostoru se snov v termostatski glavi razteza in glava začne zapirati ventil, saj je sila raztezka večja kot sila vzmeti.

Pri nižanju temperature v prostoru se snov v termostatski glavi krči in glava se odmika od osi na kateri je tesnilo ter daje prosto pot vzmeti, da odpre ventil.

Če v poletnem času termostatske ventile ročno zapremo, tesnilo močno stisnemo v tesnilni sedež. Ko jeseni termostatski ventil odpiramo, praktično damo prosto pot vzmeti, da odpre ventil. Zgodi se da je sila vzmeti manjša od sile, ki drži skupaj tesnilo in sedež. Sila vzmeti ventila ni odprla, čeprav je termostatska glava na odprto. Rečemo, da je ventil zapikal.

Problem rešimo tako, da snamemo termostatsko glavo in ročno izvlečemo os tesnila ter ponovno namestimo termostatsko glavo.

Zaradi tega odsvetujemo ročno zapiranje termostatskih ventilov čez poletje v kolikor to ni potrebno .