Z daljinsko toploto oskrbujemo okoli 1.650 uporabnikov, ki so priključeni na toplovodno omrežje. Po izgradnji kotlovnice na lesno biomaso z zalogovnikom toplote oz. od lanske kurilne sezone kot energent uporabljamo lesne sekance, s čimer uporabnikom daljinskega ogrevanja zagotavljamo zanesljivo oskrbo, neodvisno od energetskih razmer na zunanjih trgih, ter ugodno ceno glede na trenutne razmere.
Glede na to, da številni uporabniki niste uporabniki daljinskega ogrevanja in uporabljajo druge sisteme ogrevanja in seveda tudi energente, ki so se zaradi energetske krize podražili, smo zbrali nekaj ukrepov, s katerimi lahko zmanjšate stroške ogrevanja.
Vsi vemo, da na stroške ogrevanja vplivajo v prvi vrsti vrsta goriva, (slabša) toplotna zaščita starejših stavb in iztrošenost ogrevalnih sistemov, v drugi vrsti pa tudi naše navade, kamor prištevamo nepravilno zračenje prostorov in temperature v bivalnih prostorih. Velja še omeniti nasvet, da naj bo varčevanje z ogrevanjem razumno, saj zaradi pretiranega varčevanja pri ogrevanju stanovanj pride do pojava kondenzacije vode na stanovanjskih površinah in posledično razvoja plesni. Posledice, ki jih ima ta pojav za trajnost stavb, naše počutje in zdravje, nas lahko stanejo mnogo več od nekaj privarčevanih evrov pri stroških ogrevanja. Priporočamo, da pred začetkom kurilne sezone in tudi med njo občasno preverite, ali so radiatorji ustrezno odzračeni, s tem je ogrevalni sistem veliko bolj učinkovit in varčen. Če je mogoče, prestavite ali odstranite pohištvo, ki zakriva radiatorje, saj so zastrti radiatorji potratni in manj učinkoviti. Ponoči zastrite okna z roletami ali debelimi zavesami ter tako deloma preprečite prehod toplote v zunanjost. Podnevi naj bo temu ravno nasprotno; le dvignjena senčila in odgrnjene zavese omogočajo, da sonce dogreva stanovanje. Dolgotrajno sušenje perila na radiatorjih ni priporočljivo, pa ne zgolj zaradi varčevanja z energijo, temveč tudi zaradi povečanja nevarnosti nastanka plesni. Znižajte in prilagodite temperaturni in obratovalni režim ogrevanih prostorov glede na dejansko uporabo le-teh. Ko ste v službi ali ko spite, je pametno znižati temperaturo za 3 do 5 °C. Ob daljši odsotnosti nastavite temperaturo prostora na približno 15 °C, da ne podhladite zidov, saj je ponovno segrevanje potratnejše od dogrevanja. Temperaturo v prostorih je pametno meriti in jo primerjati s priporočenimi vrednostmi, ki za bivalne prostore znašajo od 19 do 22 °C, za spalnico pa od 15 do 18 °C. Verjetno poznate grobo oceno, da znižanje temperature v prostorih za 1 °C pomeni manjšo rabo toplote za ogrevanje za okoli 5–10 %. Zelo pomembno je pravilno prezračevanje prostorov. Priporoča se intenzivno zračenje z odpiranjem oken in vrat na stežaj, da se ustvari prepih, trikrat na dan za kratek čas (3–5 minut). Zelo energetsko neučinkovito je dolgotrajno zračenje s priprtimi okni v pol vertikalnem položaju (t. i. okno na kip).
Priporočljivi so še manjši in enostavni investicijski ukrepi, kot so vgradnja termostatskih ventilov, ki omogočajo avtomatsko regulacijo nastavljene temperature v prostoru, namestitev tesnilnih trakov na okenske okvirje, ki preprečujejo prekomerne ventilacijske izgube toplote tik ob oknu, vgradnja izolacijskih plošč (reflektorjev) za radiatorji, ki povečajo njihov izkoristek, ter nenazadnje tudi namestitev termometra in merilnika zračne vlage, ki vam omogočata nadzorovanje bivalnih razmer v prostoru in ukrepanje v skladu s priporočili.